Amazon je razširil svoje zmogljivosti v vesoljskem centru Kennedy, da bi se pripravil na uvedbo lastnega satelitskega interneta, s čimer neposredno konkurira Starlinku. Vzporedno je novo zagonsko podjetje Cascade Space, prej znano kot Heliosphere Network, pridobilo 5,9 milijona dolarjev financiranja za razvoj platforme za načrtovanje satelitskih komunikacijskih sistemov. Oba dogodka nakazujeta na vse večje aktivnosti in konkurenco na področju satelitskih internetnih storitev in komunikacij.

Blue Origin je napovedal, da bo spomladi leta 2026 izvedel prvo misijo svoje nove vesoljske ladje Blue Ring. Na krovu prvega poleta bo nameščen senzorični sistem Owl podjetja Scout Space, ki je namenjen nadzoru vesoljskega prostora in bo deloval na osnovi umetne inteligence. Ta napoved predstavlja pomemben korak v razvoju zmogljivosti za sledenje objektom v vesolju.

Katalonija bo oktobra kot prva v Evropi v vesolje poslala nanosatelit 6GStarLab, namenjen testiranju tehnologije 6G. Satelit, ki ga je naročil raziskovalni center i2CAT, je izdelalo podjetje Open Cosmos. Izstrelitev bo potekala iz kalifornijske baze Vandenberg z raketno platformo SpaceX. To predstavlja pomemben korak v razvoju globalnih komunikacijskih tehnologij.

Elon Musk je na srečanju z lastniki Tesle razkril podrobnosti o projektu SpaceX Starship, ki naj bi bila trikrat zmogljivejša od rakete Saturn V, s katero so astronavti potovali na Luno. Starship, ki je trenutno v razvoju že deseta različica, velja za največjo raketo na svetu. Hkrati se SpaceX podaja tudi v vesoljsko proizvodnjo, kar predstavlja odmik od pristopa drugih podjetij, kot sta Vast in Axiom, ki se osredotočata na zasebne vesoljske postaje, servisirane z manjšimi plovili.

SpaceX je v zgodnjih nedeljskih urah 27. julija 2025 iz Kalifornije, s postaje Vandenberg, uspešno izstrelil še 24 satelitov Starlink. To je bila druga misija za Starlink v 24 urah, saj je dan prej potekala podobna izstrelitev s Floride. Gre za prvo od treh načrtovanih misij Starlink v tednu dni z iste lokacije v Kaliforniji, ki je potekala s pomočjo rakete Falcon 9.

SpaceX je v soboto, 26. julija 2025, izstrelil dva dela dvojne misije s Floride, pri čemer je vsak izstrelil 28 satelitov Starlink. Izstrelitvi sta potekali iz Cape Canaveral Space Force Station na Floridi, ene iz Vandebergove baze. To je bila 91. izstrelitev rakete Falcon 9 v letu. Prebivalci Virginije so opazili te satelite kot del izstrelitev SpaceX.

Združene države Amerike so znatno povečale obrambna sredstva za razvoj hipersoničnih vozil in odzivne vesoljske infrastrukture, saj Pentagon ocenjuje, da je država dosegla kritično točko na področju taktičnega dostopa do vesolja. Obrambno ministrstvo je namenilo več kot 6,9 milijarde dolarjev za projekte, ki se osredotočajo na hitrost, agilnost in hitro izstrelitev satelitov. Ta korak je odgovor na napredek globalnih tekmecev, ki že uvajajo operativna hipersonična orožja v svoje arzenale. Podjetje Starfighters Space in drugi zasebni akterji v obrambni industriji prevzemajo ključno vlogo pri vzpostavljanju nove infrastrukture, ki bi omogočila hitrejše odzivanje na morebitne grožnje iz vesolja ali skozi atmosfero. Strategija temelji na prepričanju, da je tehnološka premoč v hitrosti ključnega pomena za nacionalno varnost v prihodnjem desetletju. Investicije niso omejene le na razvoj orožja, temveč vključujejo tudi sisteme za hitro obnovo satelitskih povezav v primeru napada na obstoječo infrastrukturo v orbiti.

Družba SpaceX je napovedala, da bo leta 2026 približno polovico svoje trenutne konstelacije satelitov Starlink premaknila v nižjo zemeljsko orbito. Skupno bodo premaknili okoli 4.400 satelitov, ki bodo namesto na višini 550 kilometrov po novem krožili na 480 kilometrih nad površjem Zemlje. Odločitev je posledica naraščajočih skrbi glede varnosti v vesolju in povečanega tveganja za nastanek vesoljskih odpadkov, do katerih bi lahko prišlo ob morebitnih trčenjih v nasičenem orbitalnem prostoru. Operacija zniževanja orbit se bo pričela v prihodnjem letu, podjetje pod vodstvom Elona Muska pa želi s tem ukrepom izboljšati odzivnost satelitov in olajšati njihovo odstranitev iz orbite po koncu življenjske dobe. Premik sledi nedavnim orbitalnim anomalijam, ki so izpostavile ranljivost obsežnih satelitskih mrež. Nižja orbita omogoča hitrejši vstop satelita v atmosfero in popolno izgorevanje, kar bistveno zmanjšuje dolgoročno onesnaženje vesolja okoli Zemlje.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je predstavila ambiciozen načrt, po katerem bi Nemčija postala vodilna sila na področju biotehnološke proizvodnje v vesolju. Predlog predvideva uporabo tridimenzionalnih tiskalnikov za izdelavo človeških organov v breztežnostnem stanju, kar bi lahko pomenilo prelomnico v medicini. Po mnenju stranke gre za začetek nove industrijske revolucije, ki bi izkoristila specifične pogoje v orbiti za razvoj kompleksnih tkiv, ki jih na Zemlji zaradi gravitacije ni mogoče ustvariti. Projekt se osredotoča na inovativne raziskave, ki bi omogočile tiskanje organov za presaditev, s čimer bi lahko v prihodnosti rešili pomanjkanje darovanih organov. Vodstvo stranke poudarja, da mora Nemčija okrepiti svojo vlogo v vesoljskem sektorju in investirati v tehnologije, ki združujejo raziskovanje vesolja z medicinsko znanostjo. Čeprav se zamisel sliši kot znanstvena fantastika, CSU poudarja, da so tehnološki temelji za takšne postopke že v razvoju.

Leto 2025 je zaznamoval preboj Indije in Združenih arabskih emiratov na področju visokih tehnologij, umetne inteligence (AI) in raziskovanja vesolja. Indijska zvezna država Utar Pradeš se je pod vodstvom glavnega ministra Yogija Adityanatha uveljavila kot globalno središče za digitalno gospodarstvo, pri čemer so v mestih Lucknow in Noida začeli razvijati specializirana mesta za umetno inteligenco. Indijski vesoljski sektor je zahvaljujoč kontinuiteti vladnih politik in krepitvi javno-zasebnega partnerstva zabeležil močno rast, vrednost indijskega vesoljskega gospodarstva pa se je povzpela na devet milijard dolarjev. Združeni arabski emirati so hkrati uresničili vrsto strateških mejnikov, s katerimi so utrdili svoj status globalnega vozlišča za napredne tehnologije in vesoljske znanosti. Njihova prizadevanja so usmerjena v prehod h gospodarstvu, ki temelji na znanju in inovacijah. Podobno strategijo je ubrala Indija, kjer so z novo vesoljsko politiko in liberalizacijo tujih neposrednih naložb spodbudili zasebno industrijo k proizvodnji satelitov in razvoju podatkovnih storitev, kar naj bi državi do leta 2033 zagotovilo osemodstotni delež na svetovnem vesoljskem trgu.

Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem podjetja SpaceX v lasti Elona Muska, je napovedalo in začelo izvajati načrt za znižanje orbite tisočem svojih satelitov v zemeljski krožnici. Satelitsko omrežje, ki je zasnovano za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta po celotnem planetu, bo svoje enote premaknilo v nižjo sfero, kar naj bi izboljšalo odzivnost sistema in zmanjšalo latenco pri prenosu podatkov. Ta korak je del širše strategije podjetja za optimizacijo delovanja njihovega naraščajočega števila naprav v vesolju. Premik satelitov v nižjo orbito prinaša tudi določene prednosti pri upravljanju vesoljskih odpadkov. Sateliti v nižji orbiti so bolj izpostavljeni vplivom atmosferskega upora, kar pomeni, da bi v primeru okvare ali konca življenjske dobe hitreje vstopili v ozračje in tam zgoreli, namesto da bi desetletja ostali v orbiti kot nevarni odpadki. Podjetje kljub temu ostaja pod drobnogledom astronomov in regulatorjev zaradi vpliva takšnih konstelacij na opazovanje nočnega neba in varnost v vesoljskem prostoru.